Kaj vas je v študijskih letih prepričalo, da ste se odločili za AGRFT namesto študija medicine?
Že v gimnaziji sem vsako leto igrala v predstavah skupine Tespisov voz, katere spiritus agens je bil Tomaž Pandur. Zame je bilo najino srečanje usodno, on me je uvedel v gledališče, bil je moj prvi režiser in prvi mentor. Vonj gledališke šminke, kostumov, sijaj odrskih luči, vaje, pogled soigralca, režiserjeve fantastične ideje, publika, aplavz, pohvale in predvsem občutje, da je na odru možno vse, da si kar malo bližje Bogu ali vsaj angelom, da si nekdo drug pa vendar tudi ti, popolnoma novo in izpolnjujoče občutje, ki ga ne moreš pozabiti ali nadomestit. Morala sem na sprejemne izpite in vsaj poskusit, ker bi si drugače očitala. Pa še krvi sem se bala.
Kaj vam je ljubše – oder ali kamera in zakaj?
Na odru se počutim domače, saj je za mano že več kot 60 različnih predstav, priprave so mnogokrat daljše in natančnejše in najvažnejše v gledališču ne gre brez publike, ki se odzove takoj, hitro veš pri čem si. Gledališče se dogaja zdaj in tukaj, je stvar trenutka, z različno publiko je ista predstava lahko drugačna, saj sta dialog in odprtost publike odločilna. Gledališke predstave ne moreš ohranit pri življenju tako dolgo kot film, ima svoj rok trajanja. Film si lahko ogledaš tudi čez dvajset, trideset let. V gledališču je potrebna drugačna magija, drugačna igralčeva prezenca, karizma. V gledališču je samo total, v gledališču ne vidimo neba, igralec ga mora tako močno videt, podoživet, da ga vidi tudi publika, da mu verjame. Na filmu se nebo posname in je. Sem velik ljiubitelj filmov in se nastopov pred kamero nikoli ne branim, kje pa, predstavljajo mi vedno nov izziv, možnost za kreativno druženje in ustvarjanje, tudi improvizacijo. Na žalost pa je dobrih ženskih vlog v slovenskem filmu malo, igralk pa precej.
Bi kdaj zamenjali poklic?
Mogoče v naslednjem življenju, zdaj še ne.
S katerim likom ste se do sedaj najbolj poistivetili,ga podoživeli in vam je bil najbolj pisan na kožo?
Kar nekaj je bilo takih vlog in vsaka mi je nekaj dala, me gradila na moji igralski poti. Po svojih najboljših močeh sem ji to poskušala vrnit. Mislim, da ne bi bilo prav, če bi jih zdaj naštevala, ker bi gotovo kaj bistvenega izpustila, lahko pa izpostavim prvo Milko v Jančarjevem Klementovem padcu. Lahko je igrati, če imaš dober tekst, dobre soigralce in dobrega režiserja.
Ste odigrano vlogo kdaj prenesli tudi v življenjsko realnost?
Iz življenja in realnosti lahko igralec črpa motive, zgodbe, like, psihologijo … Vendar umetnost nikoli ni samo gola realnost, vedno je še nekaj več. Tako da je po mojem vlogi mesto na odru in ne v privatnem življenju. Res pa je da sem vse to jaz in pri sebi mora igralec te stvari razmejiti, če ne lahko vodijo v bolezen.
Vaš najljubši del, vse od priprave in do končne izvedbe je …?
Ljubim ustvarjalni proces, ki se lahko zgodi na vajah. Kreativne energije, zamisli, tekst, igralci, režiser in ostali člani ekipe se zlijemo v eno. Vsi za enega, eden za vse. Takrat se dogajajo čudeži, kot, da se nas dotakne božja iskra. Vse kar delamo je prav in preprosto. Čudovit občutek, ki pa je zaradi svoje redkosti še bolj dragocen. Nekajkrat v življenju sem bila zraven in hrepenim po še. Po takšnem procesu vaj ponavadi nastane tudi dobra predstava in seveda ni lepšega kot igrati v dobri predstavi, pred dobro publiko.
Recept za uspešnost v igralskem svetu?
Saj veste, da ga ni, oziroma jih je toliko kot ljudi. Vem le, da brez trdega dela, neskončne ljubezni do poklica, požrtvovalnosti, vztrajnosti in tudi kančka sreče ne gre.
.
Masha L., foto Mimi Antolović
]]>
Tvoji začetki segajo v leto 2010, če se ne motim?
Začetki pisanja prvih tekstov segajo že v konec osnovne šole, prvi demo posnetki pa so začeli nastajati nekje leta 2010, ko sem snemal še v kleti na navaden mikrofon za 15 evrov (smeh). Ti spomini mi bodo za vedno ostali v srcu, saj so lepa izkušnja. Nekako sem mnenja, da nekdo, ki začne v slabih pogojih, bo znal bolj ceniti snemanje v profesionalnem studiu, ter dobre pogoje, kot nekdo, ki mu je že na začetku prineseno vse na pladnju.
Po nekaj sodelovanjih, ki ste jih imeli z ekipo 6230, si se lotil samostojne poti. Zakaj?
Tako je, po sodelovanju z ekipo 6230 sem se odločil, da bom ubral samostojno kariero, predvsem se je to zgodilo zaradi različnih interesov članov skupine, predvsem velika želja po slavi ter pozornosti, ter po mojem mnenju pomanjkanje samokritike nekaterih članov, kar se je na žalost poznalo tudi na končnih izdelkih ter seveda tudi v samem odnosu do celotne zadeve. Stvar enostavno ni funkcionirala, kot bi morala in zato sem se odločil prekiniti to zgodbo. Moram reči, da se je izkazalo ,da je bila slednja odločitev pozitivna. Iz tega sem se veliko naučil in ni mi žal – samostojna pot mi definitivno bolj ustreza.
Leta 2012 si začel delovati pod založbo Inovativa MMR. Kako ti je založba pomagala pri glasbenem ustvarjanju?
Tako je, moj producent in menedžer Borut Šemerl me je leta 2012 vzel pod okrilje svoje založbe Inovativa MMR, s katero smo se zelo dobro ujeli, pa ne samo kot sodelavci, ampak tudi na prijateljski ravni, kar se mi zdi da še dodatno pripomore k skladbam. V bistvu mi je založba celotno zadevo zelo olajšala, ker se lahko zdaj končno posvetim le glasbi, saj oni urejajo ostali stvari kot so distribucija na radijske ter TV postaje, stike z javnostmi, ‘studio sešne’ in vse kar spada zraven tega, tako da vse skupaj poteka gladko in sem s celotno ekipo zelo zadovoljen.
Za tabo so že trije uradni singli – Hip hop moj pepeu, Svet na dlani & Bogataš – v čem se razlikujejo eden od drugega?
Hm, trudim se, da bi bila vsaka moja skladba kar se da drugačna od druge. Pri vsakem singlu je mogoče opaziti močan poudarek na besedilu, torej sporočilnosti, kar smo kasneje poskušali ujeti tudi v instrumentalih, tako, da smo vse skupaj zavili v neko celoto. Kot zanimivost lahko povem, da smo pri zadnjih dveh singlih v instrumental vključili tudi v živo zaigrane instrumente (kitara, bass kitara in električna kitara), ki jih je prispeval Borut Šemerl.
Šušljajo se govorice, da pripravljaš album, kar pri današnjih raperjih ni najpogostejša navada, lahko poveš kaj več o tem?
Z veseljem lahko povem, da sva z mojim producentom pri koncu snemanja albuma, ki naj bi izšel oktobra. Plošček nastaja pod okriljem Inovative MMR pri kateri bo tudi izdan, kaj več boste pa lahko izvedeli ob izidu albuma, da ne povemo vsega že takoj (smeh).
Za konec, kakšni so tvoji načrti v prihodnje & kje te lahko najdejo bralci portala Pardon.si?
Zaenkrat se posvečam predvsem albumu, v studiu popravljamo še zadnje malenkosti in detajle, po izidu albuma pa načrtujem v letu 2014/2015 oddelati čimveč nastopov, kam me pa pot kasneje ponese pa težko rečem. Najdete me lahko na spletni strani www.gummyflava.com, kjer lahko zasledite vse v povezavi z mojo glasbo, ter tudi na mojem facebooku https://www.facebook.com/GummyFlava
V.D.
]]>
Koliko časa se že ukvarjaš z modo in kakšni so bili tvoji prvi koraki v ta svet?
Z modo se ukvarjam okrog 3 leta. Prvi koraki so bili seveda da težki. Na sceni je veliko punc, ki imajo idealne mere in postavo, zato da prebiješ prvi led, moraš biti resnično zagnan in vztrajen. Vsaka punca je na svoj način posebna, in pomembno je, da gradiš na tej svoji posebnosti. Udeleževanje različnih castingov, pisanje različnim modnim kreatorjem, organizatorjem dogodkov, vse to in še več, ti na samem začetku, zelo pomaga priti do vrha. Seveda je pa pomembna tudi hoja. Zaradi svoje višine, nikoli nisem nekaj pretirano nosila visokih petk, ki so na modnih revijah, tako imenovana »obvezna oprema«. Vendar z vajo in izkušnjami, lahko osvojimo tudi to. In danes jih z veseljem obujem, tudi ko se sprehodim po mestu ali se za vikend s prijatelji odpravimo na kakšno večerno zabavo.
Koliko časa posvečaš svojemu zunanjemu videzu in kako?
Lahko bi rekla da veliko, a hkrati malo. Za mene, ki je to postalo že del vsakdana, je odgovor definitivno malo. Največ uporabljam izdelke naravne kozmetike – v poletnem času, se predvsem izogibam ličil, da koža zadiha, za spremembo od hladnejših dneh, ko koža potrebuje dodatno zaščito pred mrazom. Vsakodnevno uporabljam posebne losjone in masla za telo, da je moja koža navlažena in mehka. Seveda pa veliko pripomore k lepemu videzu tudi gibanje in prehrana. Zaradi že toliko fizično napornega dela, trenutno fitnesa ne obiskujem. Zelo rada pa si za vikend privoščim kakšen SPA ter obožujem sprehode (večkrat se odpravimo na mariborsko Pohorje). Prehranjujem se zdravo. Na mojem jedilniku je veliko sadja, zelenjave, morskih jedi, polnozrnatih izdelkov, gob in podobno. Seveda sem tudi sladkosneda.
Kako se sprostiš po napornem dnevu?
Ker filmov ne gledam rada sama, raje preberem kak dober članek na spletu. Obožujem trače in novosti, ki jih vsakodnevno objavljajo revije. Potem se pa skrijem pod odejo in z lepimi misli in polna pričakovanj na naslednji nov dan, zatisnem oči in zaspim.
Omenila si, da »filmov ne gledaš rada sama«. A to pomeni da si samska?
Da, sem samska, vendar trenutno v mojem srcu ni prostora za novo ljubezen.
Kako misliš, da resna zveza vpliva na kariero v modnem svetu?
Odvisno. Predvsem sem prepričanja, da vsak naj dela tisto, kar si za res želi, tisto v čemer resnično uživa in izžareva to naklonjenost temu. Sama se z velikim navdušenjem in ekstremno rada sprehajam po modnih brveh, ter predstavljam kreacije vse več odličnih, tako slovenskih kot tujih modnih oblikovalcev. Torej pričakujem tudi podporo svoje ljubljene osebe, da me podpira, pohvali in je zadovoljna z mano, in s tem kar počnem. Ni lahko, če te oseba pri samem delu zavira in ti daje omejitve. Velikokrat se žal omejena situacija pripeti in zato prihaja do razvez zaradi ljubosumnosti, prepirov in podobno. Modeli smo »drugačni«, in oseba, ki se odloči vstopiti v naše življenje, mora sprejeti našo »drugačnost«. Sprejeti jo mora kot dar.
Katera manekenka je tvoja vzornica?
Elle Macpherson.
Kakšni so tvoji načrti za naprej?
Še naprej se bom zavzeto udeleževala castingov, se skušala čim več sprehajat po modnih brveh, ter izpeljat tudi kakšno slikanje. Imam tudi že izkušnje s snemanjem v sodelovanju kot stilistka, tako da upam tudi na kakšno takšno novo priložnost. Želje so tudi po tujini… Z močno željo in trudom, je mogoče doseči še najbolj nedosegljive sanje. Pomembno je, da vsak dan izživimo v polni meri, namreč nikoli ne vemo, kaj pa če jutri ne pride. Življenje nam prinaša lepe in težke trenutke. Z lepimi trenutki postanemo srečni, s težkimi pa močnejši. Vsak dan je nov izziv. Ne bojmo se ga, spoprimimo se z njim. [See image gallery at www.pardon.si]
V.D., Foto: arhiv Patricija Ješovnik
]]>
Trenutno se največ ukvarjam s hostesiranjem, kar mi vzame veliko časa ponoči. V prostem času se sproščam s fitnesom.
KOLIKO ČASA SE ŽE UKVARJAŠ Z MODO IN KAKŠNI SO BILI TVOJI PRVI KORAKI V TA SVET?
Prvi koraki so bili veliko let nazaj še v Rusiji, ko sem imela shooting za modno otroško revijo.
IMAŠ FANTA?
Ne, trenutno v mojem srcu ni prostora za novo ljubezen.
KAKO MISLIŠ DA RESNA ZVEZA VPLIVA NA KARIERO V MODNEM SVETU?
To je pa definitivno odvisno od kariere, od samega para in od pogledov na kariero v tej smeri.
KAJ JE TVOJ NAJLJUBŠI KOS V OMARI?
Blazer. Zmeraj ustvari posloven vendar seksi videz. In seveda petke! Imam veliko izbiro salonarjev.
KOLIKO ČASA POSVEČAŠ SVOJEMU ZUNANJEMU VIDEZU IN KAKO?
Odvisno, kateri dogodek je na sporedu. Ponavadi mi vzame do 2 uri časa, da sem pripravljena za ven. Se pa rada ukvarjam sama s sabo, z različnimi maskami, pilingi, kremicami itd.
KAKO SE SPROSTIŠ PO NAPORNEM DNEVU?
Najraje grem zvečer v fitnes, potem pa doma pogledam kak dober film ali se pa družim s prijatelji.
KDO JE TVOJ VZORNIK V POSLOVNEM SVETU?
Ga/je ni.
ZA KATERO AGENCIJO DELAŠ TRENUTNO?
Za Modno agencijo Samanta S. [See image gallery at www.pardon.si]
KAKŠNI SO TVOJI NAČRTI ZA NAPREJ?
Uf, počasi bo treba delati na sebi, na svojem duševnem razvoju in se razvijati kot človek, to je vedno na prvem mestu. Začela bom pridno delati in bom s tem dosegla željene rezultate. Izobraževanje na poslovnem in osebnem nivoju.
KAJ JE NAJBOLJ ZAZNAMOVALO ZADNJI TEDEN?
Trening v fitnesu 2 uri in pol. Tudi če bi pozabila, da sem bila toliko časa med napravami, me vsak premik na to spomni. (smeh) Pretekli teden pa zmaga na izboru Zapeljivka leta 2013.
KATERO VINO IMAŠ NAJRAJŠI?
Beli Pinot vinskih kleti Kapela.
V.D.
]]>
Smo Posavska rock skupina, ki sedaj že sedmo leto ustvarja na slovenski glasbeni sceni. Našo glasbo opisujemo kot nekakšen rock – melodičen, sodoben, konkreten – z elementi grungea, metala in tudi kakšnega pop vetriča.
Na katere glasbene dosežke ste do te točke najbolj ponosni?
V letih ustvarjanja smo dosegli že marsikaj. Največji dosežek do sedaj je bil vsekakor naš prvi album »Era«, izdan v letu 2011, s katerim smo zapečatili začetno obdobje delovanja benda. Poleg štirih videospot, multimedijske spletne »Ere« in osvajanja različnih slovenskih in mednarodnih natečajev (predvsem v zgodnejših letih), pa smo lahko ponosni tudi na odigranih več kot 70 koncertov…
Kako nastajajo nove zamisli iz katerih potem nastaja glasba? Torej proces iz ideje do realizacije.
Ideja za komad se porodi pri posameznemu članu (ideje prispevamo vsi, čeprav frontman Boštjan vseeno največ). Potem pa na vajah malo preigravamo, improviziramo, preizkušamo različne kombinacije ritmov, melodij, poskušamo kaj zakomplicirati… in tako nekako sestavimo komad.
Kaj vam pomeni glasbeno ustvarjanje? Bi zase rekli, da ste umetniki ali podjetniki?
Glasba vsekakor sodi v kategorijo »šov—biznisa«, vsaj zvrsti, v katerih jadramo mi. To s seboj potegne takšne in drugačne poslovne in podjetniške vložke – treba je biti inovativen, prodoren, podjeten… imeti dober management, se ukvarjati z marketingom… tako da brez dvoma lahko ugotovimo, da je v tem veliko podjetništva. Seveda je pa tu ustvarjalni del – mi glasbo pišemo in ustvarjamo popolnoma samostojno, vse kar nastane je plod naše kreativnosti, je osebno, je pristno. Torej smo nekakšni podjetni umetniki.
Kako usklajujete ostale delovne obveznosti z glasbeno potjo? Ali to jemljete, kot hobi ali kako drugače?
Vsekakor je več kot hobi. Zahteva veliko časa, energije… Naša življenja se tako pogosto prilagajajo temu – vseeno pa imamo vsi tudi službe, tako da je to še vedno popoldanska dejavnost.
Kakšni so vaši zastavljeni cilji v letošnjem letu?
Glavni cilj je izid našega drugega albuma, pred in med tem izdati nekaj dobrih singlov ter tudi kaj koncertirati. Ravno v teh dneh se počasi oblikujejo naši plani koncertiranja za poletje – torej festivalska scena. Veliko pa bomo naredili tudi na sami nadgradnji koncertiranja – pripravljamo presenečanje in obljubljamo še bolj spektakularno »live sceno«.
Kako poteka snemanje 2. albuma in kakšni so načrti z njim?
Album nastaja, komadi tudi… Snemanje poteka tekoče – v tem trenutku je posneta slaba polovica materiala. Pri snemanju smo se odločili za sodelovanje s še z nekaterimi glasbenimi kolegi, s katerimi bomo našo glasbeno sliko še razširili in naredili nekaj korakov naprej glede na naš prvenec.
Za zaključek morda še kakšno sporočilo bralcem?
Kot vedno rečemo, našo glasbo je treba začutiti, si vzeti čas zanjo. No – to bi bilo tudi sporočilo na splošno – veliko dobre glasbe nastaja… še vedno je najboljši način za spoznanje benda in zvrsti to, da v roke vzameš kar cel album in si ga preposlušaš…
V.D.. Foto: Dejan Dvoršek
]]>
Poslušalci, ki so vaše delo spremljali v preteklih letih, so bili deležni tršega zvoka. Naprimer, vašo še vedno aktivno glasbeno skupino Nevember1 bi lahko uvrstili med punk in rock. Je spremembi v zvoku morda botrovala želja po širši publiki?
To je bil prav gotovo eden od vzvodov. Glasba je tokrat bolj “na sobni jakosti”. Če se pošalim, smo si v bendu zadali ustvarjanje, ki ga lahko izpelješ v dnevni sobi, ne preglasiš televizije, medtem, ko sosed nemoteno uspava mularijo. Našo glasbo ljubkovalno označimo z “ob tabornem ognju”. Kot avtorju pa se mi zdi, da je bilo glavno vodilo pri zlaganju tega komada – in tudi tistih, ki še prihajajo – preprostost. Nobenih kompleksnih formul. Sporočilno besedilo, preprosta melodija in “singalong” zaključek. Štirje prijatelji pridejo skupaj, brez pritiskov in pričakovanj, ne potrebujemo ničesar, razen dobre volje in stiska roke. V tršem rokenrolu, ki prav gotovo tudi ima svoj čar, so stvari bolj kompleksne. Potrebuješ ozvočenja, elektriko, izoliran prostor, veliko več menedžmenta… Odločili smo se za preprostost.
Sporočilo Nove senzacije je ob prvem poslušanju precej naivno samopromocijsko.
Upam, da zgolj ob prvem poslušanju in da poslušalcu že druga runda pove več. Interpretacijo in doživljanje sporočila pesmi sicer vedno prepuščam poslušalcu, a v tem primeru je sporočilo dokaj jasno in verjamem, da ne pušča preveč odprtin. Znašli smo se v svetu, kjer najbolj od vsega cenimo slavo. Se vam ne zdi? Naredili bi vse, da bi enkrat lahko stopili iz množice in opozorili nase. Kar je seveda OK in se je v zgodovini vedno dogajalo, a danes zato nismo pripravljeni narediti ničesar posebnega. Vse, tudi slavo bi radi v instant obliki. Navadno so ljudje postali slavni, ker so bili nekaj posebnega, danes vidim ljudi, ki so posebni samo zato, ker so slavni.
Na koga pomislite, ko govorite o instant slavi?
Težko govorim o imenih, jasno pa je, da se “zvezdice” pojavljajo vsepovsod, v glasbi, filmu, politiki… No, saj ne pravim, nekaj časa je gotovo zanimivo.
Zanimiv je tudi videospot.
Hvala. Zasluga gre producentu Tomažu Praunseisu iz Jaganath Produkcije. Video je sestavljen iz 6400 fotografij po metodi stop motion. V njem igra glavno vlogo izvrstna Neja Berger, nastopijo pa tudi nemška doga, piton, ovca, dedek Mraz in drugi. Ko smo ga snemali, smo se strašansko zabavali in za slabe tri minute rezultata potrebovali približno dvanajst ur fotografiranja!
Če se vrnemo k samem ustvarjanju glasbe, kaj menite, da je potrebno avtorju postoriti, da bo njegova glasba kvalitetna?
Glavno, da je iskrena! Kvaliteta je omembna v industriji, v marketingu, v znanosti. V umetnosti pa ni formule in merila kvalitete. Če je umetnik iskren, mu ne moremo oporekati. Vseeno pa se mi zdi, da je za glasbo, ki bo imela vrednost tudi onstran avtorjeve garaže, potrebna odprta glava, knjige, iskanje resnice in ogromno vaje, da lahko vse našteto sinhroniziraš. Človek mora biti v ideji neomejen ter brez predsodkov v glasbi in sicer. Le tako se mu bodo vrata odpirala.
Tudi sam ste radijec. Koliko glasbe gre skozi vašo dnevno dozo poslušanja?
Ogromno. Vsaj nekaj ur.
Katero od večjih imen glasbene industrije bi označili kot svoj največji navdih in vpliv? Kaj se navadno znajde na vašem osebnem glasbenem meniju?
Na moje glasbeno ustvarjanje je prav gotovo vplival vsak zvok, ki sem ga slišal. Tudi Milli Vanilli. (smeh) Sicer pa sem vedno iskal glasbo s sprorčilom, s pridihom upora proti ustaljenemu. Odrasel sem na seattleskih bendih ter hard-core-u in punkrocku iz devetdesetih. Danes pa rad prisluhnem tudi čemu bolj mirnemu. Leta, pač. (smeh)
In znotraj meja domovine?
Slovenija v bistvu premore ogromno izjemne glasbe! Vsakič znova me očarajo bolj preigrana imena, kot so Neisha, Kreslin, Gjurin, tudi mlajši Neomi. Potem so tukaj zasavski Orlek in Hiša, pa vedno prijazni Hazard. Rad prisluhnem tudi prijateljem Last Day Here in vse bolj obetavnim Trash Candy. Resnično cenim Miloša Radosavljeviča in njegove Shyam, pa še bi lahko našteval.
Nazaj k aktualnemu singlu. Bo Nova senzacija muha enodnevnica, zgolj skratek izlet v solo ustvarjanju ali napoveduje daljšo zgodbo?
Prihodnost ni v mojih rokah, raje se pustim toku, a glasbe je preveč, da bi jo kar izpustili. Pomlad nam obeta nov singel, sodelovanje v akciji “SK8I S SRCEM”, kjer bo naš prijatelj odrolkal dolžino celotne države v dobrodelne namene in še kaj damo zraven. Radi bi se pripravili za koncertiranje.
Lahko v prihodnje pričakujemo cel album oziroma kakšen bo naslednji korak?
Tja bi radi šli, ja. Upamo, da se bodo stvari seštele v smer, ki bo načrtala album.
Eva Klinc
]]>Kaj na tebi( vizualno) ti je najbolj všeč? NAJBOL VŠEČ MI JE OBRAZ, NA OBRAZU PA USTNICE
Kaj bi na sebi spremenila? SPREMENILA BI POSTAVO
Kaj te dela drugačno od ostalih finalistk za obraz CONTO BENE 2012? DA SEM DRUGAČNA OD OSTALIH, MOGOČE TO, DA IMAM NAJVEČJO ŽELJO IN ZAGNANOST OD DRUGIH, PREDNOST JE TUDI TO, DA SEM NAJMLAJŠA TEKMOVALKA.
Katero dekle, če odvzameš sebe je tvoja favoritka za obraz conto bene in zakaj ravno ona? ALINA IN MIŠA. ONE DVE STA ZELO LEPE IN PRIJAZNE, IN PODOBNE MENI.
Zaupaj nam vsaj delček svoje življenjske zgodbe/kdo si, kaj je na tebi tako posebnega…? SEM INGRID. NA MENI JE POSEBNA MOJA OČARLJIVOST IN SAMO ZAVEST.
Tvoja najljubša tuja manekenka? TYRA BENKS
Od kdaj te veseli svet mode? SVET MODE ME VESELI ODKAR VEM ZANJO.
Če bi imela na razpolago dve stvari, a bi morala izbrati le eno. Ali bi izbrala družino ali kariero? ZAENKRAT BI IZBRALA KARIERO. KER SEM ŠE PREMLADA, DA BI RAZMIŠLJALA O DRUŽINI, ZA DRUŽINO JE ŠE VELIKO ČASA.
Meniš, da si podjetno dekle? MENIM, DA SEM PODJETNO DEKLE, KER SE ZNAJDEM OB VSAKI NALOGI, KI MI JE DANA.
Zakaj po tvojem mnenju velja stereotip, da so misice neumne? MOGOČE ZATO, KER JIH SPRAŠUJEJO TAKŠNA VPRAŠANJA, KI NA NJIH NORMALEN ČLOVEK, KI NI MISICA NEBI ZNAL ODGOVORITI, ZATO LJUDJE MISLIJO, DA SO MISICE NEUMNE, AMPAK DALEČ OD TEGA. NEKATERE MISICE SO RES MALO KER MISLIJO, DA JE LEPOTA ZA SVET MODE VSE, AMPAK NI!
Se želiš uveljaviti v svetu medijev? SEVEDA SE ŽELIM. PO MOJE JE TO ŽELJA VSAKE LEPOTICE.
Tvoja največja neuresničena želja? DA BI POSTALA IGRALKA.
Kakšen bi moral biti tvoj sanjski moški? MOJ SANJSKI MOŠKI JE TAKŠEN. KAKO IZGLEDA NI TAKO POMEMBENO KOT PA NOTRANJOST. RES JE DA VSAK POGLEDA, DA SE TI ZDI VREDU PO IZGLEDU, MORA TI ODGOVARJATI. SO MI VŠEČ TEMNOLASI MOŠKI. PO NOTRANJOSTI ME MORA DEFINITIVNO OČARATI IN BITI POZOREN DO MENE. POZORNOST JE ZAME NEKAJ, KAR ZELO GLEDAM NA MOŠKEM IN NE,SME LAGATI!
Si vraževerna? VČASIH PA RES
Za konec nam še povej tvoj življenjski moto? MOJ ŽIVLJENSKI MOTO VEDNO PRAVI, AD SPERA PER ASTRA – PREKO TRNJA DO ZVEZD!
Anja Urh
]]>
Nas pa je zanimalo malce več, zato smo po nastopu s Katayo tudi spregovorili.
Kataya, svojo glasbeno pot si začela že leta nazaj. Nam lahko obudiš spomin na svoje začetke?
Seveda, začela sem v Jazz klubu, kjer sem prepevala vsak vikend po nekaj ur. Na mojem repertuarju je bila raznolika glasba, se pravi od jazz, standardne pa vse do dalmatinske glasbe. Kot glasbenik in ustvarjalec potrebuješ širino in nikoli ne boš zares dober, če ne boš spoznal še drugih žanrov in jih tudi prepeval.
Pred časom si v televizijskem intervjuju povedala, da si odraščala ob MTV glasbi, zato tudi odlična angleščina. Pa imaš morda raje tujo glasbo, se pravi angleške tekste?
Celotna moja generacija je zrasla ob MTV glasbi, ker se je ravno takrat MTV tudi začel. Spomnim se, da sem kot majhna deklica rada poslušala Britney Spears in Christino Aguilero. Zdaj pa MTV ni več tako zelo aktualen, zato ne vem kako je z mladimi in glasbo danes. Naši starši pa so poslušali in prepevali vsem dobro poznano Ako so to samo bile laži. Pri meni so risanke in MTV naredile veliko, je pa res, da moraš za angleščino imeti tudi malce talenta.
Zadnje čase si se skrivala pred mediji. Kaj si počela ves ta čas?
Takrat, ko želiš ustvariti nekaj novega, si moraš vzeti čas, da dobro razmisliš. Če si stalno v tem procesu, se moraš na vsake toliko tudi odklopiti od vsega in paše, da te ni na sceni. Tako lahko v miru pripraviš nove stvari, si zamisliš kako boš delal naprej. Pred vsakim večjim projektom si tudi svetovni glasbeniki vzamejo nekaj mesecev ”dopusta”.
Sprememba videza. Kaj se je dogajalo s tabo za štirimi stenami, če lahko tako rečem?
Tako, imela sem že rjavo barvo las, s katero sem se počutila zelo umirjeno, pri blond barvi las pa je bilo takole: ”blondes have more fun”, hehe. V barvi, ki jo nosim sedaj sem se našla, mi paše in počutim se odlično. Ko greš ustvarjat novo skladbo, nove projekte po navadi spremeniš tudi stil.
Svoj glas si posodila tudi v risanki Ledena doba 4, in sicer liku Breskvica. Kako potekajo takšna snemanja, kaj ti je najbolj ostalo v spominu?
Ljudje imajo predstavo, da je snemanje risank zelo družabna zadeva, pa temu le ni tako. V studiu je osamljeno vzdušje, saj si tam sam, na drugi strani preko slušalk poslušaš režiserja in producenta, s katerima se preko slušalk zabavamo in si naredimo nor žur. Se pa zgodi tudi, da se včasih sredi risanke ustaviš in vprašaš – ”a res? A to se je zgodilo? Ok, gremo še enkrat! ”, hehe.
Stopaš na solistično pot, zakaj takšen korak, se ti zdi solo kariera boljša kot delovanje v skupini?
Tudi, ko smo občasno sodelovali s producentom Raay-em in Tangelsi, so me imeli zastavljeno kot solistko, o tem smo se pogovarjali tudi že pred časom, ko smo se šele spoznali. Že takrat sem veliko nastopala sama, zdaj pa sem se le še bolj usmerila v solistično in predvsem v svojo smer.
Tekst in foto: Urška Krek
]]>
Kje se nahajate?
Nahajamo se na Barjanski 50, v Ljubljani. Smo točno na vogalu steklene poslovne stavbe.
Kakšno ponudbo hrane nudite v vaši restavraciji?
Gostom ponujamo pristno italijansko kuhinjo. Testenine, solate, sladice, ponašamo pa se z najboljšimi picami v Ljubljani.
Po čem se razlikujete od konkurence?
Vsekakor po našem odnosu do gostov. Za nas je vsak gost svoj projekt in naša naloga je, da mu pričaramo svet v malem. Svet okusov, pokrajin in tekstur skozi katere potuje gost med jedjo. Za poživitev pa kapljica Medane, ki ovrednoti vsako jed.
Koliko časa že obratujete?
Picerija Medana obratuje 5 let, Largo pa že šesto leto.
Od kje izvira ime »Medana«?
Medana je vasica na primorskem. Tudi ambient picerije spominja nekoliko na pristno primorsko okolje, ki je znano predvsem po slastnih jedeh. In s tem se ponaša tudi picerija Medana.
Kakšni so vaši plani za bližnjo prihodnost?
Še naprej bomo naredili vse, da bo gost iz naše restavracije in kavarne odšel potešen in poln doživetij. Ker pa vemo, da gostom prija tudi prijetna večerna sprostitev, smo se povezali z modno agencijo Samanta S, ki je prevzela organizacijo dogodkov za kavarno in restavracijo.
Kakšna je vaša struktura strank?
Pretežno zahajajo v kavarno Largo politiki, poslovneži in tisti, ki bi se preprosto radi umaknili od mestnega vrveža. Ponavadi se po pijači preselijo v picerijo Medana, ki je le nekaj korakov stran, na popoln grižljaj italijanske kuhinje.
Imate kakšne posebne načrte za konec leta?
Želimo si stopiti še korak dlje k vašemu zadovoljstvu. To bomo storili z roko v roki z modno agencijo Samanta S in pretresli vse kar ste dosedaj poznali. Za vas pripravljamo rekonstrukcijo programa in poživitev vikendov. [See image gallery at www.pardon.si]
Koliko članov sestavlja vaša ekipa?
Picerija Medana šteje 4 člane, kavarno Largo pa obvlada 5 članov strežbe. Vsekakor nepogrešljiva ekipa, ki s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem poskrbijo za dobro počutje gostov.
V.D.
]]>
Ksenija, prosim povejte našim bralcem, kje se nahajajo prostori Kozmetike Derma?
Prostori Kozmetike Derma se nahajajo v Šempetru pri Gorici, v poslovno – stanovanjskem objektu, na Cesti Prekomorskih Brigad 62A, poleg bolnišnice.
Kaj lahko ponudite strankam, ki obiščejo vaš kozmetični salon?
V salonu Derma nudimo visoko kakovostne storitve, a po cenah, ki so dostopne vsakemu posamezniku. Nudimo kavitacijo – invazivno topljenje lokalne maščobe, aroma masaže, masaže hrbta in obraza, hojo po hrbtišču, depilacijo z visoko kvalitetnimi voski, nego nog in obraza, limfno drenažo ter odlične welness tretmaje.
Zakaj ste drugačni od drugih?
Drugačni? Kaj pa vem, mogoče zato, ker strank ne jemljemo kot številke, ampak kot osebo, ki nam izraža zaupanje, da ji pomagamo pri določeni težavi, ki stranko tare. Sprejem je vedno gostoljuben, da se stranka sprosti in uživa v svojih ”5 minutah”, kot bi temu lahko rekli.
Zaupajte nam, katerega leta ste začeli z le – to dejavnostjo?
Salon je bil odprt leta 2004, sicer na dveh drugih lokacijah, v Šempetru pa smo od septembra 2010 naprej.
Kakšen profil ljudi obiskuje vaš kozmetični salon?
K nam hodi vsa populacija, tako moški kot ženske, vseh let. Mlajši predvsem poskrbijo za svoj obraz, ženske pretežno izgubljajo svoje centimetre, moški poskrbijo za svoje dobro počutje, starejši pa poskrbijo za svoje utrujene noge.
Jan Vehar
]]>