Zanositev
Poglejmo z ženskega vidika: skozi celo mladostniško dobo nas skrbi, da slučajno ne bomo zanosile. Potem, ko začnemo razmišljati o otroku nas skrbi, če bomo sploh lahko zanosile. Potem je spet treba skrbeti, da ne bomo zanosile – seveda takrat, ko rečemo, da imamo dovolj otrok. A ni ironično, da nas polovico življenja skrbi zanositev?
No saj, ta skrb seveda v določeni meri pade na moške, ampak zdi se mi da se s tem veliko manj obremenjujejo kot se obremenjuje nežnejši spol. Če sem iskrena poznam kar nekaj žensk, ki razmišljajo, da bi se po 35.letu dale sterilizirati (ker prej tega posega tako in tako ne opravljajo) ne poznam pa v svoji okolici niti enega moškega, ki bi rekel: »veš kaj draga, se bom jaz steriliziral«. Pa čeprav je pri moškem to bolj preprost poseg in seveda je možnih tudi manj zapletov.
No pa pojdimo nazaj k zanositvi. Dandanes se pojavlja vse več težav pri sami zanositvi. Pa potem ljudje par, ki je skupaj že npr. 5 let neprestano sprašujejo »ja kaj pa podmladek?« Nihče pa se v tistem svojem navalu radovednosti ne vpraša – kaj pa če ima ta par težave z zanositvijo. In te težave znajo biti tako za posameznika kot za par zelo huda preizkušnja. Ženske se počutijo manj »žensko«, moškim pa se v večini primerov ko imajo s plodnostjo težave oni tako in tako zruši skoraj celotna moškost – hvala bogu jo kmalu najdejo v drugih stvareh. Da pa ne govorimo preizkušnjah, ki ju čakajo kot par v primeru težav z zanositvijo.
Pa en kup enih preiskav preden sploh prideš do katerega od postopkov umetne oploditve. Pa potem hormonska stimulacija. Pa postopek kot tak. In nervoza ko čakajo dva tedna na rezultate. Pa razočaranja ob neuspešnih postopkih. Ah, ne pozabimo na neopisljivo veselje ob uspešnem postopku.
Ja, veliko je preizkušenj ampak pravijo, da je končni rezultat vreden vseh prestanih muk. Saj veste – otroci so naše največje bogastvo.
Tamara Češnovar
Dodano v kategorijo: Ostalo, Ženski kotiček