Dubrovnik
Dubrovnik leži v južni Dalmaciji. Bogata vegetacija, lepa jezera, redki otoki, bele peščene plaže in kristalno čisto morje naredijo za vsakega obiskovalca nepozabno izkušnjo.
Podnebje je tipično mediteransko z milimi in vlažnimi zimami ter vročim in suhim poletjem. Povprečna letna temperatura je 17 °C. Januar je najhladnejši mesec s povprečno temperaturo 9 °C in avgust najbolj vroč s temperaturo 25 °C. Temperatura morja med majem in septembrom je med 18 in 24 °C, slanost pa je pribl. 38%. Letno sonce sije v Dubrovniku 2629 ur.
Najstarejši hotel v Dubrovniku je star 100 let in toliko je dolga tudi tradicija turizma v regiji. Dubrovniška regija ima polno malih biserov, ki jih je vredno obiskati: male avtentične vasice, nedotaknjeni otoki in seveda največji biser – staro mestno jedro Dubrovnika. Dubrovnik je leta 1929 obiskal tudi George Bernard Shaw in ob tem dejal: “Če želite videti raj na zemlji, pridite v Dubrovnik“.
Celotna regija je ponosna na domačo kuhinjo. Veliko restavracij pripravlja hrano na tradicionalni način, upoštevajoč stare recepte. Zahvaljujoč mediteranski klimi in bogati zemlji v regiji proizvedejo veliko kvalitetnih vin – med njimi so najbolj znana: Dingač, Postup, Grk, Pošip, Rukatac, Malvazija and Plavac.
Dubrovnik je bil ustanovljen v prvi polovici 7. st. – naselila ga je skupina beguncev iz Epidaurusa (današnji Cavtat). Svoje naselje so postavili na otoku in ga imenovali Laus. Nasproti te lokacije, ob vznožju gore Srđ, so Slovani ustanovili svoje naselje, imenovano Dubrovnik. Ime izvira iz hrvaške besede Dubrava, kar pomeni hrastov gozd, ki je v preteklosti obkrožal Dubrovnik. Naselji sta bili ločeni do 12. st. s kanalom, katerega so nato zasuli in naselji združili. V tem času je začelo nastajati obzidje kot obramba pred različnimi nasprotniki, ki so želeli osvojiti Dubrovnik.
Od ustanovitve, je bila Dubrovniška republika pod okriljem Bizanca. Po vojnah z različnimi napadalci, je Dubrovnik leta 1205 prišel pod okrilje Benetk. Z mirovnim sporazumom v Zadru leta 1358, Dubrovnik postane del Madžarsko – Hrvaške kraljevine. Dubrovnik doseže visoko stopnji samostojnosti – ima svojo vlado, zavezan pa je plačevati prispevke kralju in dajati na razpolago svojo ladijsko floto. 
Vrhunec Dubrovniške republike je v 15. in 16.st., v letu 1526 pa prizna nadvlado turškega sultana. Dubrovniška republika je bila strogo aristokratska družba, prebivalci pa so bili razdeljeni na tri sloje: plemiškega, mestnega in kmete. Vsa oblast je bila v rokah plemstva, meščani so smeli zasedati nižje upravne položaje, medtem ko kmetje niso imeli nobenega vpliva na upravo. Poroka med različnimi družbenimi sloji je bila prepovedana. Kljub temu pa je bila dubrovniška vlada zelo liberalna, saj je bilo trgovanje s sužnji prepovedano že v letu 1418.
Leta 1809 Dubrovnik postane del Ilirskih provinc, leta 1815 pa je na podlagi dogovora na Dunajskem kongresu priključen Avstriji (kasneje Avstro – Ogrski). Priključen je ostal do leta 1918, ko nastane kraljevina SHS.
V drugi sv. vojni od aprila 1941 do septembra 1943 v rokah držijo Italijani, za njimi pa ga okupirajo Nemci. Oktobra 1944 je Dubrovnik osvobojen.(hrvaska.net)