Počitnice
Turistični portal za vse tiste, ki bi radi oddali svojo sobo, apartma, hotelsko nastanitev.

Oglašujte z nami!
Oglašujte na strani za ženske in dekleta pardon.si, kontaktirajte nas.

Aktualen
Želite spoznati nove prijatelje, izmenjavati video posnetke, fotke? Pridružite se nam!

Podnapisi
Želite imeti slovenske podnapise, ovitke, itd.? Obiščite nas!
Torek, 24 Oktober 2017

Intervju: Mirjam Korbar Žlajpah

Mirjam Korbar Žlajpah je igralka, ki je nastopila v več kot petnajstih celovečernih filmih in TV dramah. Igra s strastjo, igra je njena ljubezen in gledališče njen drugi dom. Njena želja po igralstvu se je rodila že v srednji šoli in se od tam dalje le še dvigovala. Več nam je zaupala sama.

Kaj vas je v študijskih letih prepričalo, da ste se odločili za AGRFT namesto študija medicine?

Že v gimnaziji sem vsako leto igrala v predstavah skupine Tespisov voz, katere spiritus agens je bil Tomaž Pandur. Zame je bilo najino srečanje usodno, on me je uvedel v gledališče, bil je moj prvi režiser in prvi mentor. Vonj gledališke šminke, kostumov, sijaj odrskih luči, vaje, pogled soigralca, režiserjeve fantastične ideje, publika, aplavz, pohvale in predvsem občutje, da je na odru možno vse, da si kar malo bližje Bogu ali vsaj angelom, da si nekdo drug pa vendar tudi ti, popolnoma novo in izpolnjujoče občutje, ki ga ne moreš pozabiti ali nadomestit. Morala sem na sprejemne izpite in vsaj poskusit, ker bi si drugače očitala. Pa še krvi sem se bala.

Kaj vam je ljubše – oder ali kamera in zakaj?

Na odru se počutim domače, saj je za mano že več kot 60 različnih predstav, priprave so mnogokrat daljše in natančnejše in najvažnejše v gledališču ne gre brez publike, ki se odzove takoj, hitro veš pri čem si. Gledališče se dogaja zdaj in tukaj, je stvar trenutka, z različno publiko je ista predstava lahko drugačna, saj sta dialog in odprtost publike odločilna. Gledališke predstave ne moreš ohranit pri življenju tako dolgo kot film, ima svoj rok trajanja. Film si lahko ogledaš tudi čez dvajset, trideset let. V gledališču je potrebna drugačna magija, drugačna igralčeva prezenca, karizma. V gledališču je samo total, v gledališču ne vidimo neba, igralec ga mora tako močno videt, podoživet, da ga vidi tudi publika, da mu verjame. Na filmu se nebo posname in je. Sem velik ljiubitelj filmov in se nastopov pred kamero nikoli ne branim, kje pa, predstavljajo mi vedno nov izziv, možnost za kreativno druženje in ustvarjanje, tudi improvizacijo. Na žalost pa je dobrih ženskih vlog v slovenskem filmu malo, igralk pa precej.

Bi kdaj zamenjali poklic?

Mogoče v naslednjem življenju, zdaj še ne.

S katerim likom ste se do sedaj najbolj poistivetili,ga podoživeli in vam je bil najbolj pisan na kožo?

Kar nekaj je bilo takih vlog in vsaka mi je nekaj dala, me gradila na moji igralski poti. Po svojih najboljših močeh sem ji to poskušala vrnit. Mislim, da ne bi bilo prav, če bi jih zdaj naštevala, ker bi gotovo kaj bistvenega izpustila, lahko pa izpostavim prvo Milko v Jančarjevem Klementovem padcu. Lahko je igrati, če imaš dober tekst, dobre soigralce in dobrega režiserja.

Ste odigrano vlogo kdaj prenesli tudi v življenjsko realnost?

Iz življenja in realnosti lahko igralec črpa motive, zgodbe, like, psihologijo … Vendar umetnost nikoli ni samo gola realnost, vedno je še nekaj več. Tako da je po mojem vlogi mesto na odru in ne v privatnem življenju. Res pa je da sem vse to jaz in pri sebi mora igralec te stvari razmejiti, če ne lahko vodijo v bolezen.

Vaš najljubši del, vse od priprave in do končne izvedbe je …?

Ljubim ustvarjalni proces, ki se lahko zgodi na vajah. Kreativne energije, zamisli, tekst, igralci, režiser in ostali člani ekipe se zlijemo v eno. Vsi za enega, eden za vse. Takrat se dogajajo čudeži, kot, da se nas dotakne božja iskra. Vse kar delamo je prav in preprosto. Čudovit občutek, ki pa je zaradi svoje redkosti še bolj dragocen. Nekajkrat v življenju sem bila zraven in hrepenim po še. Po takšnem procesu vaj ponavadi nastane tudi dobra predstava in seveda ni lepšega kot igrati v dobri predstavi, pred dobro publiko.

Recept za uspešnost v igralskem svetu?

Saj veste, da ga ni, oziroma jih je toliko kot ljudi. Vem le, da brez trdega dela, neskončne ljubezni do poklica, požrtvovalnosti, vztrajnosti in tudi kančka sreče ne gre.

.
Masha L., foto Mimi Antolović

 

 сайтdeeoинтернет раскруткавзлом wifi android 4pdaчехол для macbook pro retinaкредит на начало бизнеса с нуляcasino automaten spielen kostenlos ohne anmeldungback page dubaimerit royal hotel & casino & spaGladiator onlineалтеза тревел



Dodano v kategorijo: Intervju