Obleka
Janez dobi pisno povabilo, da se mora oglasiti na davčni upravi. Ves živčen ne ve, kaj naj bi si oblekel. Žena mu priporoči stare cunje, da bodo mislili, da nima od česa živeti. Prijatelj mu predlaga nasprotno, da se obleče v najboljšo obleko, ki jo ima, da bo naredil dober vtis. Janez ves zbegan, ni vedel kaj narediti, zato se odpravi k župniku po nasvet.
Župnik ga sprejme, prisluhne njegovemu problemu, sklene roke in začne pripovedovati: Veš, Janez, nekoč je k meni prišlo dekle, tik pred poroko. Tako kot ti, tudi ona ni vedela, kako naj se obleče na ta pomembni dan. Mama ji je svetovala, da naj se zapne do vratu, prijateljice pa so jo dražile, naj bo v kar najdrznejši minimalnosti. Bila je na razpotju.
Janez nepotrpežljivo vpraša: Vse lepo in prav, gospod župnik, ampak kakšno zvezo ima to z menoj?
Župnik dvigne roko, kot da zahteva tišino in reče: Sporočilo je tole, dragi moj Janez: Nosi, kar hočeš, tako ali drugače boš najebal.