Klošar v restavraciji

Neki klošar je bil tako lačen, da ni več vedel, kaj bi naredil. Šel je v najboljšo restavracijo v mestu, se usedel za najboljšo mizo in natakarju naročil najboljše jedi v restavraciji. Natakar je sicer malo čudno pogledal, mislil si je svoje, vendar je klošarju res prinesel najboljše jedi iz restavracije. Klošar se je najedel tako, da je komaj dihal. Pride natakar in prijazno reče: Gospod ali bi prosim lahko sedaj poračunala?

Klošar: Kako poračunala, saj sem vam že plačal, ali se ne spomnite, da sem naročil, dal denar in potem dobil hrano?
Po dolgem prerekanju je prišel še šef restavracije in končno je klošar oba prepričal, da je hrana bila plačana. Klošar se odpravi iz restavracije, ves sit in zadovoljen. Kmalu sreča prijatelja in mu razloži kaj se mu je zgodilo. Ta si misli svoje in se odloči, da bo tudi on poskusil narediti to, saj je, konec koncev še bolj pameten od svojega prijatelja in če se je prijatelju to posrečilo, zakaj se ne bi še njemu. Odločno se odpravi do restavracije, kjer je bil prej prijatelj, se usede za mizo in kmalu pride isti natakar, ki je maloprej stregel njegovega prijatelja. Klošar naroči, še več in še boljše, kot njegov prijatelj. Ko se naje in napije, k njemu stopi natakar in reče: Se opravičujem, ampak prej sem imel neko stranko, ki je izgledala tako revna kot vi in ko sem prinesel hrano jo je pojedel, ko pa sem hotel računati …

Klošar nekaj časa gleda natakarja, posluša njegovo zgodbo in ga naenkrat prekine: Veste gospod natakar, mene vaši problemi in vaše stranke sploh ne zanimajo, raje mi prosim vrnite drobiž.